Lokalne zgodbe

Običaji, kultura, zanimivosti na poti

Boginja riža Dewi Sri, Bali

Na Baliju je riž veliko več kot le hrana – je svet in darilo bogov. Po starodavni balijski mitologiji je Dewi Sri boginja riža, plodnosti in blaginje.

Legenda pravi, da je vrhovni bog Bhatara Guru želel zgraditi najlepšo palačo v vesolju. Ko so vsi bogovi prinašali darove, je mogočni kačji bog v solzah (ker ni imel rok, da bi karkoli zgradil) izpustil tri dragocene solze, ki so se spremenile v jajca. Iz enega od teh jajc je sčasoma zrasla čudovita deklica Dewi Sri. Ker je bila tako čista in lepa, so jo vsi oboževali, a je zaradi zapletov med bogovi umrla. Iz njenega telesa, ki so ga pokopali na zemlji, pa je zraslo nekaj čudežneg.

Iz njenega srca je pognal riž, iz oči kokosove palme, iz telesa pa ostale tropske rastline.

Balijci še danes verjamejo, da Dewi Sri živi na riževih poljih. Na robovih teras boste na fotografijah opazili majhne lesene ali kamnite altarje (sanggah), kamor domačini vsak dan polagajo riž in rože, da bi se ji zahvalili za dobro letino.

Mit o boginji riža je eden najbolj dokumentiranih v vsej Indoneziji, saj neposredno vpliva na balijski tradicionalni namakalni sistem subak (ki je pod zaščito UNESCO).

Legenda o princesi Mandalika in barvnih črvičkih, Lombok

Južna obala Lomboka skriva eno najbolj romantičnih in hkrati tragičnih zgodb indonezijske folklore.

Princesa Mandalika je bila hči kralja na Lomboku, znana po svoji neverjetni lepoti, modrosti in dobrotljivosti. Ko je odrasla, so jo želeli oženiti princi iz vseh sosednjih kraljestev. Grozilo je, da bo med kraljestvi izbila krvava vojna, saj nihče ni želel odstopiti. Da bi rešila svoj narod pred prelivanjem krvi, je princesa Mandalika zbrala vse snubce na vrhu pečine nad morjem. Po krajšem govoru, v katerem je povedala, da želi pripadati vsem ljudem in ne le enemu princu, je skočila v divje morske valove. Ko so jo ljudje poskušali rešiti, njenega telesa niso našli – namesto tega pa je morje napolnilo milijone barvnih morskih črvičkov, imenovanih Nyale.

Domačini verjamejo, da so ti črvički reinkarnacija princese. Vsako leto (običajno februarja ali marca) na Lomboku poteka ogromen tradicionalni festival Bau Nyale, kjer na tisoče domačinov ob zori s mrežami lovi te črve na plaži, saj verjamejo, da prinašajo srečo in ljubezen.

Tragična zgodba o princesi, ki se je spremenila v morske črve, je uradni del indonezijske turistične in kulturne dediščine.

Mit o "Ebu Gogo" – ali hobiti res obstajajo?, Flores

Zgodba s Floresa je posebna, saj se prepleta z resnično znanostjo in arheologijo.

Pripadniki plemena Nage na Floresu že stoletja pripovedujejo legende o bitjih, imenovanih Ebu Gogo (kar v prevodu pomeni “babica, ki poje vse”). Opisovali so jih kot majhne, kosmate ljudi, velike dobrih 1 meter, ki so živeli v jamah, govorili v nenavadnem, momljajočem jeziku in kradli hrano ter pridelke s kmetij. Dolgo časa so zahodni antropologi menili, da gre zgolj za preprosto pravljico za otroke.

Leta 2003 so arheologi v jami Liang Bua na Floresu odkrili kosti popolnoma nove, izumrle človeške vrste, ki so jo poimenovali Homo floresiensis (v medijih znani kot Hobiti s Floresa). Ti mali ljudje so dejansko merili le okoli 1 meter in so živeli na otoku sočasno s sodobnim človekom. Mit o Ebu Gogo je tako čez noč postal ena redkih legend, ki so jo znanstvena odkritja dejansko potrdila.

Ta zgodba je s kulinaričnega in antropološkega vidika najbolj fascinantna, saj je leta 2003 dobila znanstveno potrditev.

Ritual polne lune na Baliju, znan kot Purnama

Na Baliju polna luna ni le lep nebesni pojav, ampak sveti dan. Balijci verjamejo, da se takrat bog (zlasti lunino božanstvo Sang Hyang Chandra) spusti na zemljo, da bi podelil blagoslove, svetlobo in usmiljenje. To je čas za popolno energetsko čiščenje, hvaležnost in obnovo duše.

Če niste član družine, vas preprosto ne spustijo zraven.

Balijci so izjemno topli ljudje, a njihovi družinski templji (Pura) znotraj domačih dvorišč so sveti prostori, namenjeni izključno prednikom in krvnim sorodnikom.

Biti povabljen v ta krog pomeni, da so vas sprejeli z najglobljim spoštovanjem in zaupanjem – kot del lastne družine.

Ženske že dni prej ročno izdelujejo čudovite, pisane košarice iz palmovih listov, napolnjene s svežim cvetjem, sadjem in rižem. Vsaka barva gori v čast drugemu hindujskemu božanstvu. Vsi se oblečejo v svečana tradicionalna oblačila. Moški nosijo obvezno pokrivalo Udeng in belo srajco, ženske pa čipkaste Kebaje, vsi pa smo prepasani s svetim pasom (Sash) okoli saronga. Ko se znoči in luna vzide, se v družinskem templju prižgejo dišečke. Duhovnik ali starešina vodi molitev ob spremljavi zvončkov. Zrak je prepojen z mantrami in globokim mirom. Ob koncu molitve te duhovnik poškropi s sveto vodo za čiščenje uma. Na čelo in grlo ti položijo zrna blagoslovljenega riža (Bija), ki simbolizirajo blaginjo in božansko zaščito. Vpogled v resnično življenje, polno hvaležnosti in harmonije. Hvaležna do lune in nazaj za ta trenutek.

V balijskem hinduizmu visoki svečeniki nikoli ne delujejo sami. Ko moški prejme posvetitev, mora enak obred prestati tudi njegova žena. Od tistega trenutka naprej delujeta kot eno duhovno telo, ki simbolizira popolno ravnovesje med moško in žensko energijo vesolja.

Svečenik Agung kanalizira božansko energijo neba, moli v starodavnem jeziku kawi in zveni s svetim zvoncem (Genta). Buk Jero drži energijsko vez z zemljo, s kadilom in kretnjami rok (mudre) blagoslavlja daritve ter pripravlja vodo, ki jo svečenik s mantrami spremeni v sveto zdravilno vodo (Tirta).

Na koncu skupaj stopita med vernike – on jih škropi s sveto vodo, ona pa jim na čelo polaga posvečena zrna riža (bija). Izjemen prizor duhovnega partnerstva in čistega miru.